Projekt Ana Frank – zgodba za sedanjost je mednarodni projekt, v katerem sodeluje mnogo držav iz celega sveta. Osnovni cilj je učencem in obiskovalcem predstaviti osebno zgodbo Ane Frank s pomočjo razstave in različnih delavnic, pri tem pa koncept razširiti na celotno dogajanje v času druge svetovne vojne in tudi na lokalno zgodovino.

Potujoča razstava

V središču projekta je potujoča razstava z naslovom Ana Frank – zgodba za sedanjost. Ta se navezuje na življenjsko zgodbo Ane Frank in na njen slavni dnevnik, ki ga je pisala med drugo svetovno vojno, ko se je morala skupaj s svojo družino in znanci zateči v skrivališče. Posebnost razstave je, da po njej vodijo učenci in dijaki, torej vrstniki Ane Frank v času njenega doživljanja vojne.

Razstava po vseh regijah Slovenije, in sicer po osnovnih in srednjih šolah. Učenci in dijaki, ki so zainteresirani za vodenje, se nanj pripravijo s pomočjo dvodnevnega izobraževanja, ki ga pripravi in izpelje naša ekipa. Učenci z diskusijo in delavnicami pobližje spoznajo tematiko druge svetovne vojne ter jo povežejo z razstavo, ki jo med izobraževanjem tudi samostojno postavijo. Tako so pri projektu ves čas aktivni, hkrati pa lahko izrazijo svoja občutja, znanja, ustvarjalnost in razstavi dodajo osebno noto s primerjavo življenja Ane Frank z življenjem sodobnega mladostnika. Izkušnje mladega dekleta in njena zgodba so uvod k dejanskim informacijam o zgodovinskih in družbenih dogodkih medvojnega časa.

Osnovni namen projekta je preseči klasične šolske okvire podajanja znanja. Z aktivnim sodelovanjem pri pripravi in izdelovanju plakatov, s predstavitvami in vodenjem po razstavi učenci in dijaki krepijo veščine med-vrstniškega sodelovanja in izmenjavanja znanja ter tako uresničujejo glavno vodilo projekta – učenci za učence.

Ko se razstava nahaja na eni šoli, organiziramo tudi poseben voden ogled za vse profesorje zgodovine iz bližnjih šol. Na tak način omogočimo “menjavo vlog” – učenci so v vlogi profesorjev in obratno.

Del razstave je namenjen tudi še danes aktualnim tematikam, kot so diskriminacija, empatija, … in v tem kontekstu tudi Deklaracija o človekovih pravicah. V sklopu tega mlade spodbudimo, da razmišljajo in diskutirajo o tej problematiki.

Udeleženci se seznanijo z različnimi primeri kršenja temeljnih človekovih pravic: omejevanje gibanja, prisilnega odvzema prostosti ali življenja, svobode govora ipd. Seznanijo se tudi z vrsto diskriminacije na področju dostopnosti do informacij, gradiva ali prostora. Razstava v 2. nadstropju stavbe brez dvigala je npr. nedostopna gibalno oviranim, samo besedilo na panojih pa je slepim, slabovidnim in drugim z okvaro vida ali motnjami branja neberljivo in kot tako nedostopno. Zato smo besedilo razstave pretvorili v brajico. Na razstavi je na voljo tudi maketa skrivališča, ki jo obiskovalci lahko otipajo. Učenci se ob tem senzibilizirajo o problematiki slepote, slabovidnosti in drugih invalidov z različnimi potrebami ter se naučijo nekaterih učinkovitih načinov podajanja informacij.